Predsednica z več kadrovskimi predlogi: pri guvernerju stališča Svobode zopet ni upoštevala

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je včeraj napovedala, da bo danes, ko se izteče rok, v državni zbor poslala predlog za imenovanje guvernerja Banke Slovenije. To je tudi storila, na to mesto je predlagala sedanjega viceguvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca.

Hkrati pa je v državni zbor poslala tudi predloge za ostale odprte kadrovske položaje. Poslancem predsednica predlaga, da za varuhinjo človekovih pravic imenujejo Simono Drenik Bavdek, ki je trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic.

Na seznamu Nataše Pirc Musar za tri ustavne sodnike so strokovnjakinja za davčno in gospodarsko pravo Tamara Kek, poznavalka delovnega prava in socialne varnosti Barbara Kresal ter strokovnjak s področja prava lokalne samouprave, varstva narave in okolja Marko Starman.

Poslanke in poslanci bodo o predlogih lahko odločali na redni januarski seji, ki se začenja 26. januarja, so sporočili iz urada Nataše Pirc Musar.

Predlog predsednice za imenovanje guvernerja v nasprotju z izbiro Svobode

Po zadnjih posvetovanjih pri predsednici republike decembra lani so v koaliciji kot svoje favorite za guvernerja Banke Slovenije izpostavljali tri imena: poleg Dolenca, ki kot viceguverner že leto dni začasno vodi Banko Slovenije, še viceguvernerja Marka Pahorja in nekdanjega člana uprave NKBM Mateja Falatova.

V Svobodi in Levici so poudarili, da jih je najbolj prepričala predstavitev Falatova. Zanj naj bi po nekaterih informacijah navijal predvsem finančni minister Klemen Boštjančič. A je prišlo na dan, da je Falatov predsednici in poslanskim skupinam zamolčal, da Banka Slovenije zoper njega vodi prekrškovni postopek.

Koalicija ga je zato včeraj ponovno povabila na pogovor, kjer naj bi povedal, da se je zoper opomin Banke Slovenije članom uprave NKBM pritožil, saj da meni, da v zadevi ni bil odgovorna oseba in da o njej ni odločal stvarno pristojni organ.

Vladne stranke naj bi s svojimi pojasnili prepričal. Tako je vodja poslancev Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič uradu predsednice republike včeraj sporočila, da ima Falatov polno podporo poslanske skupine Svobode in tudi poslancev Levice.

Tudi Socialni demokrati naj bi ocenili, da je Falatov odgovoril na očitke. So se pa v stranki dogovorili, da se v torek na seji poslanske skupine dokončno opredelijo do predsedničinega predloga.

Zakaj predsednica za guvernerja ni predlagala Falatova

Že v preteklih dneh je bilo sicer mogoče slišati, da bo predsednica Falatova, ker je zamolčal zgodbo s prekrškovnim postopkom, težko predlagala za guvernerja Banke Slovenije.

Kot so v uradu Nataše Pirc Musar zapisali v tokratnem sporočilu za javnost, je Falatov sicer izkušen in strokovno kompetenten bančnik, vendar je skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki v sodnem sporu z Banko Slovenije. "Te okoliščine pa so neposreden konflikt interesov, dokler sodni spor ne bo pravnomočno zaključen," so navedli.

Izpostavili so še, da ima vsak posameznik pravico do sodnega varstva, vendar pa Falatov po oceni predsednice zaradi omenjenega konflikta interesov do zaključka sodnega postopka ne more biti kandidat za vodenje Banke Slovenije.

Za Dolenca pa Pirc Musar ocenjuje, da je s svojim dosedanjim delom upravičil visoka pričakovanja in zaupanje ter da si zasluži podporo poslancev. Predsednica pa se zaveda, da Dolenc še nima zagotovljene za izvolitev potrebne podpore koalicije.

Banka Slovenije zaradi trenj med predsednico in Svobodo brez guvernerja že leto dni

Slovenska centralna banka je brez guvernerja od 8. januarja lani, ko se je šestletni mandat iztekel prejšnjemu guvernerju Boštjanu Vasletu. Pirc Musar je prvi razpis za guvernerja objavila že poleti 2024. Na to mesto je nato predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, ki pa v državnem zboru ni dobil potrebnih 46 poslanskih glasov za imenovanje.

V koaliciji, predvsem v Gibanju Svoboda, so na guvernerskem mestu želeli videti državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec, a je Pirc Musar ni bila pripravljena predlagati. Očitala ji je domnevni konflikt interesov.

Kot možne kandidate za guvernerja je predsednica koaliciji nato ponudila več imen: poleg Dolenca še ekonomistko Ksenijo Maver, makroekonomista Damjana Kozamernika in Simona Savška, ki je zaposlen na Evropski investicijski banki (EIB) kot vodja njenega predstavništva v Sloveniji. Vendar podpore vladnih strank za te možne kandidate ni uspela dobiti.

Koalicija je predsednici predlagala, da ponovi razpis za guvernerja, kar je ta oktobra lani tudi storila. Saša Jazbec se na ponovljen razpis ni prijavila, je pa prispelo enajst prijav.

V Svobodi Starmana ne zavračajo, bolj negotova se zdi izvolitev Drenik Bavdek

Da bo predsednica za novi ustavni sodnici predlagala Tamaro Kek in Barbaro Kresal, je že nekaj časa jasno. Za tretje mesto na ustavnem sodišču pa sta bila v igri Marko Starman in Jože Kozina.

Odločitev predsednice so mnogi povezovali s tem, ali bo poskušala v tem mandatu pod streho spraviti tudi še imenovanje varuha človekovih pravic. Ocenjevali so, da bi morda utegnila opozicijska NSi zagotoviti manjkajoče glasove do dvotretjinske večine, ki je potrebna za izvolitev varuha človekovih pravic, če bo Pirc Musar za varuhinjo predlagala Simono Drenik Bavdek, za ustavnega sodnika pa Marka Starmana.

V Svobodi je mogoče slišati, da Starman, čeprav ga nekateri zlasti zaradi njegove pretekle politične kariere povezujejo z desnico, ni slab kandidat za ustavnega sodnika in da bi mu lahko namenili podporo. To se zdi še bolj verjetno, ker je predsednica Starmana predlagala kot naslednika Klemna Jakliča in bi se torej v primeru njegove zavrnitve Jakliču, ki mu koalicija nikakor ni naklonjena, avtomatično podaljšal mandat do izvolitve novega ustavnega sodnika.

Bolj negotova se zdi izvolitev Drenik Bavdek, ki je tudi predavateljica na Katoliškem inštitutu. Drenik Bavdek je širši slovenski javnosti najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama.

Glede arbitražne afere so v uradu predsednice zapisali, da je Simona Drenik Bavdek sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi.

Dodali so, da je arbitražno sodišče v Haagu presodilo, da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Prav tako tudi Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi, ki jo je vodil v zvezi s tem primerom, pri Drenik Bavdek ni našel dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela, so navedli v uradu.

V uradu predsednice menijo, da bi Drenik Bavdek lahko podprli tudi v opoziciji

Na ponovljen razpis za varuha človekovih pravic je prispelo 16 prijav. Po prvem razpisu je predsednica najprej želela na to mesto predlagati direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarino Bervar Sternad, a si ta glasov opozicije ni mogla obetati.

Nato je Pirc Musar poskusila s predlogom za imenovanje Dijane Možina Zupanc, ki je namestnica varuha, a ji je do izvolitve zmanjkalo sedem poslanskih glasov.

V uradu predsednice so zdaj izpostavili, da bi Drenik Bavdek lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin. Pomoč katere opozicijske stranke pričakujejo, pa niso navedli.